-
1 command
1. verb1) (to order: I command you to leave the room immediately!) ukazati2) (to have authority over: He commanded a regiment of soldiers.) poveljevati3) (to have by right: He commands great respect.) zbujati2. noun1) (an order: We obeyed his commands.) ukaz2) (control: He was in command of the operation.) nadzor•- commander
- commanding
- commandment
- commander-in-chief* * *I [kəmá:nd]1.transitive verbukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati; (of) razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati;2.intransitive verbbiti poveljnik, ukazovati, vladatito command o.s. — obvladati seII [kəmá:nd]nounukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvoat s.o.'s command — na razpolago komuto be in command of — obvladati, znati kajat command — na razpolago; po ukazu
См. также в других словарях:
zbújati — am nedov. (ú) 1. povzročati prehod iz spečega stanja v budno: zbujati delavce; zbujali so jih ob štirih / zbuja ga budilka; pren., pesn. spomladi zbuja svet ptičje petje // spravljati koga k zavesti: zbujati koga z udarci, s hladno vodo // v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
